Sifaa Kursuum
Gooto e safaaraaji fuɗnaange ɓurɗi ɓooyde, ɓurɗi lollude e ɓurɗi moƴƴude e winndere ndee ko masaas Thailand lolluɗo oo. Tuugnaade e laabi ɗi teemedde warooɓe aadee jarribii e nder duuɓi 2 550, ɗi njanngaama, ɗi njaltinaama haa hannde. Teknik masaas oo ina yaaji e haala, ko heewi ko e nder galleeji. Masaas oo waɗata ko e dow leydi, sibu masiŋoowo oo e ñawɗo oo ina poti wonde e tolno gooto. E dille ɓuuɓɗe feccere, ɓuuɓɗe e ɓuuɓɗe, masiŋaaji ɗii ina ngolloo e denndaangal jokkondire e pelle ƴiye, ina njaltina bolokaaji semmbeeji peeñɗi e nder majji. E toɓɓude toɓɓe akupresur, nde diwata ko e laabi semmbe (meridiyan) e ɓanndu nduu fof fawaade e koreeji keertiiɗi.

Safaara oo ina waɗi, e nder geɗe goɗɗe, huutoraade karallaagal ɓuuɓngal e ɓuuɓnugol e dow laabi semmbe, kam e golle keewɗe ballooje moƴƴinde njuɓɓudi dille men e hisnude cellal men e fitina men. Safaara keewɗo faayiida oo ina waawi duumaade haa waktuuji ɗiɗi, kono ina woodi kadi mbaydi juutndi waktu gooto. Masaas Taylande ɓuri masaas : ina hawra e geɗe akupresur, yoga e refleksoloji. Ina ɓuuɓna jokkondire, ina ɓuuɓna ƴiye, ina ɓuuɓna terɗe ceertuɗe, ina wuurna, ina ɓuuɓna ɓanndu e ruuhu fof. Ina waawi huutoreede e batte mawɗe e fannuuji nguurndam keewɗi, ko wayi no toppitagol galleeji, toppitagol sukaaɓe e sukaaɓe, wellitaare e safaara, e toppitagol cellal. Faandaare maggal ɓurnde mawnude ko tabitinde doggol semmbeeji, huutoraade semmbeeji ɓanndu e njuɓɓudi cellal hoore mum, e sosde ngonka ɓuuɓka, ɓuuɓka e wellitaare.





Batte nafooje e ɓanndu:
Darnde teeŋtunde e nder heblo ngoo ina rokka masiŋaaji ɗii darnde laaɓtunde, darnde laaɓtunde, kollitooje e kollitooje.
Ko keɓ-ɗaa e heblo to internet:
Tiitooɗe ngam ndeeɗoo Kursuum
Ko njanngata e:
Heblo ngoo ina waɗi ɗeeɗoo geɗe janngirɗe karallaagal.
E nder kursus oo, min ndokkaani tan karallaagal, kono e ko ɓuri duuɓi 20 e humpito golle, min paamnina laaɓndal ko-no-e-ko waɗi ko foti waɗeede ngam waɗde masiŋaaji ɗii e tolno toowngo.
Kursuum ina waawi timminde kala jiɗɗo ɗum!
Jannginooɓe mon

Andrea ina jogii ko ina ɓura duuɓi 16 e humpito karallaagal e jaŋde e nder masiŋaaji ceertuɗi ngam moƴƴinde nguurndam e wellitaare. Nguurndam makko ko jaŋde e ƴellitaare jokkondirnde. Ko ɓuri teeŋtude e golle makko ko ƴellitde ganndal e humpito golle. O wasiyiima kala neɗɗo yo waɗ kursuuji masiŋaaji, haa arti noon e ɗaɓɓooɓe golle ngam fuɗɗoraade golle e gollotooɓe e masiŋaaji baawɗi, gollotooɓe e cellal, e gollotooɓe e nder dingiral beldital yiɗɓe yaajnaade ganndal mum en e mahde golle mum en.
Ko ɓuri 120 000 neɗɗo tawtoraama jaŋde makko e nder ko ɓuri 200 leydi winndere nde.
Detaayuuji kursu

$123
Miijooji almuɓɓe

Mi yiɗii no feewi nde mbaaw-mi janngude karallaagal keewngal ceertungal e nder kursus oo. Wideyooji ɗii ina moƴƴi!

A janngii karallaagal keewngal ceertungal e nder heblo ngoo! Ko ɓuri welde mi ko laaɓal e wonde miɗo waawi janngude e ɓuuɓde e kala nokku e kala sahaa.

Mi waawii huutoraade karallaagal janngaangal ɗoon e ɗoon e golle am, ɗe hoɓɓe am njiɗi no feewi !

Kursuum oo rokkii kam fartaŋŋe janngude e ƴellitaade e njaaweeki am.

Coodgu-nafoore ina teskaa, mi dañii ganndal keewngal e kaalis am!

Kursuum oo addani mi ƴellitaare ganndal tan, kono kadi ƴellitaare neɗɗo.